liberate-me/foo/trello/boards/526aa2d8fac568ea5d0028b9/cards/527d47edace5bb8153002e75/info.json

Liberates data from cloud services

{
  "id": "527d47edace5bb8153002e75",
  "checkItemStates": [],
  "closed": false,
  "dateLastActivity": "2013-11-08T20:22:21.199Z",
  "desc": "Dne 10. januar 2013 14:03 je Domen Kožar <domen@dev.si> napisal/-a:\n\nUh, da se jim. Hvala za tole, ce ti rata najdit se proces sprejemanja zakonov (nekje napisano na kratko (ali pa pac zakon), predvsem me zanimajo kateri vsi organi so v procesu in vsi povezani datumi s procesom)\n\nTorej organi odločanja, ki lahko zgolj sodelujejo (to ne pomen, da sprejemajo zakone (!)) v zakonodajnem postopku so: vlada, državni zbor (v nadaljevanju DZ) in državni svet (v nadaljevanju DS).\n\nSedaj pa lepo po vrsti.\nDRŽAVNI SVET >  Razmerje med DZ In DS izhaja iz ustavno določenega položaja enega in drugega organa. Pri tem je položaj DZ bistveno močnejši, ker opravlja vse funkcije sodobnega parlamenta, medtem ko ima DS samo nekatere z ustavo določene pristojnosti v zvezi z izvajanjem pristojnosti DZ. In tu je ta \"catch\". Pristojnosti DS jasno kažejo na njegov podrejen položaj v primerjavi z DZ. DS namreč nima nobenih zakonodajnih pristojnosti, ker ne more sprejemati zakonov, temveč lahko samo posredno sodeluje pri njihovem sprejemanju. Sodeluje namreč samo toliko, da lahko uporabi zakonodajno iniciativo in odložilni veto, poleg tega lahko zahteva od DZ razpis zakonodajnega referenduma. V vsakem primeru pa lahko zakon sprejme samo DZ, vendar ima DS prek svojih pristojnosti precejšen vpliv na zakonodajno dejavnost DZ. *Zato so med drugim, če se spomniš, predkratkim želel ukinit DS. Je bila kar debata na to temo v javnosti.* Torej, poslovnik DZ med drugim določa, da delovna telesa DZ (http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnaTelesa) sodelujejo z delovnimi telesi DS (http://www.ds-rs.si/?q=kdo_smo/komisije) ter obravnavajo mnenja, ki so jih dobila bodisi od samega DS bodisi od njihovih delovnih teles. Najmočnejši vpliv na izvajanje zakonodajne funkcije DZ ima DS prek odložilnega veta, s katerim lahko začasno zavrne ali pa sploh prepreči uveljavitev zakona, ki ga je DZ že sprejel. DS lah zahteva, da DZ ponovno odloča o zakonu, ki ga je sicer že sprejel (91.člen). DZ lah ponovno sprejeme tak zakon, ampak najmanj z večino vseh poslancev, kar je zahtevnejša večina kot sicer. S tem je do neke mere varovan položaj DS, ki ne more sam sprejemat zakonov niti ni potrebno za njihov sprejem njegovo soglasje. Ampak pazi zdej to foro! Če DZ ponovno sprejme zakon, je njegova odločitev dokončna.\nVLADA > Zakon vladi določa, da mora sodelovati pri delu DZ in njegovih delovnih teles pri sprejemanju zakonov ali drugih predpisov, ki jih sama predlaga. Ima pa tut pravico predlagat mnenje k vsakemu zakonu ali aktu, ki ga ni sama predlagala. Vlada ima tudi pravico predlagati zakon.\nDRŽAVNI ZBOR > Najpomembnejši akti, ki jih sprejema DZ, so zakoni. DZ sam presoja, katere zadeve bo uredil z zakonom. Vendar je po drugi strani omejen, ker je dolžan z zakonom urediti vprašanja v zvezi z načinom uresničevanja ustavnih pravic in svoboščin (zanje že URS določa, da se morajo urediti z zakonom). Poleg tega URS določa tudi splošno pravilo, po katerem lahko DZ določa pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb samo z zakonom, kar pomeni, da tega ne more storit z aktom, nižjim od zakona. Poleg zakonov sprejema še vrsto drugih splošnih pravnih aktov, kot tudi aktov, ki niso pravni akti (v njih so izražena samo stališča DZ do pomembnih družbenih vprašanj, ergo, niso pravno zavezujoča, ker temeljijo zgolj na avtoriteti in pomenu, ki da ima DZ v družbi.  Pravno zavezujoči pravni akti, ki niso zakon, so: avtentične razlage zakonov, odloki in sklepi, državni proračun (vključno z njegovimi spremembami aka rebalans proračuna) in zaključni račun državnega proračuna ter nacionalni programi na področjih družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture. Pravno nezavezujoči  akti pa so deklaracije, resolucije & priporočila. URS ne določa aktov, ki jih sprejema DZ  poleg zakonov, niti ne določa njihove vsebine, to je uredil poslovnik DZ, ki ti ga ponujam v nadaljevanju. \nTo je na kratko o organih, ki imajo možnost sodelovanja v zakonodajnem postopku. Zdej pa pejva na faze.\nFaze zakonodajnega postopka ureja Poslovnik Državnega zbora. > http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200792&stevilka=4543 (če te bo slučajno mikalo kej prebrat od tuki, sem ti vseen prlimala link do njega)\nDejansko kar moraš vedet je, da faze potekajo, obviously, v samem parlamentu, pred tem pa je potrebno še tisto dejanje, ki sproži zakonodajni postopek to je zakonodajna iniciativa (to sva prej omenila, pri DS, če se mal nazaj vrneva). Parlament namreč ne predlaga zakonov sam sebi, ampak jih lahko predlagajo različni subjekti.\nZakone torej lahko predlaga: \nvlada\nvsak poslanec \nnajmanj 5000 volivcev\nVeč o fazi zakonodajnega postopka ti prilagam link: \nhttp://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/ZakonodajniPostopek\n\n*Kot zanimivost in vpogled v širši kontekst problematike sprejemanja zakonov priporočam še*: http://www.dnevnik.si/clanek/104255560\n\nČe boš imel kakršnokoli vprašanje, please, do ask!",
  "descData": {
    "emoji": {}
  },
  "idBoard": "526aa2d8fac568ea5d0028b9",
  "idList": "526aa2d8fac568ea5d0028bb",
  "idMembersVoted": [],
  "idShort": 4,
  "idAttachmentCover": null,
  "manualCoverAttachment": false,
  "name": "Obrazlozitev od Tanje glede strukture politike v parlamenti (glej v gmail)",
  "pos": 131071,
  "shortLink": "vMwwUtq3",
  "badges": {
    "votes": 0,
    "viewingMemberVoted": false,
    "subscribed": false,
    "fogbugz": "",
    "checkItems": 0,
    "checkItemsChecked": 0,
    "comments": 0,
    "attachments": 0,
    "description": true,
    "due": null
  },
  "due": null,
  "idChecklists": [],
  "idMembers": [],
  "labels": [],
  "shortUrl": "https://trello.com/c/vMwwUtq3",
  "subscribed": false,
  "url": "https://trello.com/c/vMwwUtq3/4-obrazlozitev-od-tanje-glede-strukture-politike-v-parlamenti-glej-v-gmail"
}